Delavnica na Univerzi Sever o vlogi biotehnologije pri podnebnem ukrepanju izpostavila vrzeli v izobraževanju in raziskavah

Nedavna delavnica, ki je potekala na Univerzi Sever na Hrvaškem, je združila zaposlene na univerzi, predstavnike gospodarstva in študente z namenom raziskati, kako lahko industrijska in kmetijska biotehnologija prispevata k reševanju globalnih podnebnih sprememb. Cilj dogodka je bil prepoznati obstoječe rešitve, raziskovalne potrebe prihodnosti ter možnosti za izboljšanje izobraževanja na področju biotehnologije. Med udeleženci sta bila številčno zastopana tako študentska kot akademska sfera.

Ključne razprave so razkrile zaznane vrzeli v trenutnem izobraževanju s področja biotehnologije. Udeleženci so poudarili potrebo po vključitvi vsebin, kot so vplivi podnebnih sprememb, trajnostno kmetijstvo, ravnanje z odpadki in procesi z nizkim ogljičnim odtisom. Izpostavili so tudi pomen digitalnih kompetenc, zlasti znanja s področja analize podatkov, modeliranja in uporabe programskih orodij, kot sta Python in R. Prisotni so mnenja, da študentom pogosto primanjkuje praktičnega usposabljanja in stika s praksami iz realnega sveta.

Na področju raziskav je prevladalo soglasje, da biotehnološke rešitve za blaženje podnebnih sprememb sicer napredujejo, vendar še niso zadostno raziskane ali učinkovito prenesene v gospodarsko prakso. Kot ovire so izpostavili:

- pomanjkanje sredstev za raziskave in prenos tehnologij,
- nezadostna vključenost v krožno gospodarstvo.

Ena ključnih potreb, ki so bile izpostavljene, je tesnejše sodelovanje med univerzami, gospodarstvom in javnimi ustanovami z namenom izboljšanja prenosa raziskovalnih rezultatov v prakso.

Med obetavnimi biotehnološkimi področji za prilagajanje in odpornost na podnebne spremembe so prepoznali:

- sintetično biologijo
- urejanje genoma s tehnologijo CRISPR
- mikrobna biognojila,
- bioremediacijo
- biogoriva in
- bioplastiko

Delavnica je poudarila tudi pomembnost javnega dojemanja in sprejemanja biotehnoloških tehnologij, zlasti v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), ter izpostavila potrebo po javni razpravi, izobraževanju in transparentnosti. Etični vidiki zahtevajo jasne smernice in ustrezne regulativne okvire.