Delavnica BIOSHIELD, ki je 17. januarja 2025 potekala na Univerzi Çanakkale Onsekiz Mart, je združila akademike, študente in predstavnike gospodarstva z namenom raziskati vlogo industrijske in kmetijske biotehnologije pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. Cilj dogodka je bil pregled obstoječih rešitev, opredelitev prihodnjih raziskovalnih usmeritev ter prispevek k izboljšanju visokošolskih študijskih programov na področju biotehnologije z razvojem novega kurikuluma BIOSHIELD.
Med udeleženci je bila pomembna zastopanost študentov (52,9%) in akademikov (29,4%), prisotni pa so bili tudi predstavniki različnih sektorjev in pridruženi partnerji. Razprave so izpostavile ključne vrzeli v obstoječem izobraževanju na področju biotehnologije. Ugotovili so, da imajo študenti pogosto težave pri prenosu teoretičnega znanja v prakso in da jim primanjkuje zavedanja o aktualnih temah, kot sta podnebna kriza in trajnost. Udeleženci so opozorili tudi na omejen dostop do ključnih orodij, kot so umetna inteligenca in metode podatkovne analize. Med raziskovalnimi izzivi so bili izpostavljeni: težave z obdelavo in deljenjem podatkov, pomanjkanje dolgoročnih študij ter slaba prenosljivost naprednih akademskih metod v prakso. Pogosta tema razprave je bila potreba po boljši komunikaciji in sodelovanju med akademskim okoljem, gospodarstvom in javnimi institucijami. Gospodarstvo namreč potrebuje strokovnjake s presečnimi kompetencami, ki znajo delovati učinkovito, znižati stroške in ustrezno upravljati z odpadki.
Kot obetavna področja biotehnologije, ki ponujajo rešitve za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb so izpostavili:
- mikrobni gnojila,
- tehnologija CRISPR za razvoj stresno odpornih rastlin,
- sintetična biologija za izboljšan izkoristek hranil.
Udeleženci so poudarili, da je ključno te rešitve narediti ekonomsko dostopne in razširljive, zlasti za male kmete, in da so pri tem potrebne spodbude kot državni ukrepi ter programi. Reševanje vprašanj javnega dojemanja biotehnologije in etičnih pomislekov, zlasti glede gensko spremenjenih organizmov (GSO) in novih tehnologij, je bilo prepoznano kot nujno. Omenjeno zahteva transparentnost, izobraževanje in jasno zakonsko ureditev.
Udeleženci so delavnico ocenili pozitivno ter kot zelo koristne izpostavili razprave o vplivih podnebnih sprememb, biotehnoloških rešitvah in raziskavah v prihodnosti. Delavnica je poudarila velik potencial biotehnologije za okoljsko trajnost ter hkrati izpostavila nujno potrebo po okrepljenem praktičnem usposabljanju, močnejšem interdisciplinarnem sodelovanju in učinkovitih podpornih mehanizmih za premostitev vrzeli med raziskavami in njihovo širšo uporabo. Posebej je bila izpostavljena tudi vrednost uporabe odpadkov kot surovin za biotehnološke rešitve